{"id":3553,"date":"2023-03-01T16:08:54","date_gmt":"2023-03-01T16:08:54","guid":{"rendered":"https:\/\/csiag.eu\/?p=3553"},"modified":"2025-03-04T10:57:02","modified_gmt":"2025-03-04T10:57:02","slug":"ionizirajoce-sevanje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/03\/01\/ionisierende-strahlung\/","title":{"rendered":"ionizirajo\u010de sevanje"},"content":{"rendered":"<div id=\"ez-toc-container\" class=\"ez-toc-v2_0_87_1 counter-hierarchy ez-toc-counter ez-toc-grey ez-toc-container-direction\">\n<div class=\"ez-toc-title-container\">\n<p class=\"ez-toc-title\" style=\"cursor:inherit\">Vsebina<\/p>\n<span class=\"ez-toc-title-toggle\"><\/span><\/div>\n<nav><ul class='ez-toc-list ez-toc-list-level-1' ><li class='ez-toc-page-1 ez-toc-heading-level-2'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-1\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/03\/01\/ionisierende-strahlung\/#Einheiten\" >Enote<\/a><\/li><li class='ez-toc-page-1 ez-toc-heading-level-2'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-2\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/03\/01\/ionisierende-strahlung\/#Strahlenarten\" >Vrste \u017earkov<\/a><\/li><li class='ez-toc-page-1 ez-toc-heading-level-2'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-3\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/03\/01\/ionisierende-strahlung\/#Radon_%E2%80%93_als_Heilmittel\" >Radon - kot zdravilo<\/a><\/li><li class='ez-toc-page-1 ez-toc-heading-level-2'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-4\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/03\/01\/ionisierende-strahlung\/#Messgerate\" >Merilne naprave<\/a><\/li><li class='ez-toc-page-1 ez-toc-heading-level-2'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-5\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/03\/01\/ionisierende-strahlung\/#Definition_Grenz-_Richt_und_Referenzwert\" >Opredelitev mejne, priporo\u010dene in referen\u010dne vrednosti<\/a><\/li><li class='ez-toc-page-1 ez-toc-heading-level-2'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-6\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/03\/01\/ionisierende-strahlung\/#Interpretation_der_Messwerte\" >Interpretacija izmerjenih vrednosti<\/a><\/li><\/ul><\/nav><\/div>\n<span class=\"span-reading-time rt-reading-time\" style=\"display: block;\"><span class=\"rt-label rt-prefix\">\u010cas branja<\/span> <span class=\"rt-time\"> 4<\/span> <span class=\"rt-label rt-postfix\">minute<\/span><\/span>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ionizirajo\u010de sevanje je za \u010dloveka neopazno, je brez vonja, okusa in nevidno. Nastane pri razpadu atomov radioaktivnih snovi, ki se pojavljajo povsod v naravi.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"Einheiten\"><\/span>Enote<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Vendar je ta atomski razpad mogo\u010de izmeriti. <em>Antoine Henri Becquerel<\/em> prejeta leta 1903, skupaj z <em>Marie<\/em> in . <em>Pierre Curie<\/em>Nobelova nagrada za odkritje radioaktivnosti. Potem ko je bila hitrost razpada, tj. \u0161tevilo razpadlih atomov na sekundo, sprva izra\u017eena v curiejih (Ci), se od leta 1998 uporablja enota bequerel (Bq).<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Po mnenju \u0161vedskega zdravnika in fizika <em>Rolf Sievert<\/em>Leta 1979, 13 let po njegovi smrti, je bila enota sievert (Sv) opredeljena kot mednarodna enota za ekvivalentno dozo. Opisuje izpostavljenost (dozo) biolo\u0161kega organizma v joulih na kilogram, pomno\u017eeno z <a href=\"https:\/\/de.wikipedia.org\/wiki\/Strahlungswichtungsfaktor\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">ute\u017eni faktor sevanja<\/a>.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Razlikujemo med enakovrednostjo (H), u\u010dinkovitostjo (D<sub>eff<\/sub>) in odmerek za organ (H<sub>T<\/sub>).<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">U\u010dinkoviti odmerek upo\u0161teva razli\u010dno ob\u010dutljivost organov. Mejna vrednost za osebe, ki niso poklicno izpostavljene sevanju<sup>(1)<\/sup> je 1 mSv\/a za osebe, ki so poklicno izpostavljene sevanju<sup>(2)<\/sup> pri 20 mSv\/a.<br>Doza v organu opisuje dozo, ki jo absorbira posamezen organ, v Nem\u010diji npr. o\u010desna le\u010da 15 mSv\/a<sup>(1)<\/sup>ali 20 mSv\/a<sup>(2)<\/sup>, okon\u010dine 50 mSv\/a<sup>(1)<\/sup>ali 500 mSv\/a<sup>(2)<\/sup> lt. <a href=\"https:\/\/www.gesetze-im-internet.de\/strlschv_2018\/StrlSchV.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">StrlSchV \u00a771<\/a>.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"Strahlenarten\"><\/span>Vrste \u017earkov<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Glede na vrsto merjenega sevanja so na voljo razli\u010dne merilne metode in naprave.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Geigerjev \u0161tevec, imenovan po <em>Johannes Wilhelm Geiger<\/em>ali Geiger-M\u00fcllerjeva \u0161tevna cev, dopolnjena z imenom njegovega doktorskega \u0161tudenta <em>Walther M\u00fcller<\/em>znan od leta 1929, se uporablja za merjenje radioaktivnega razpada sevanja alfa, beta in gama. Zaporedje zagotavlja tudi informacije o nara\u0161\u010dajo\u010di prodornosti sevanja.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Sevanje alfa<\/strong> (\u03b1) najdemo v te\u017ekih jedrih, kot je uran-238.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Sevanje beta<\/strong> (\u03b2) nastane, ko se atomsko jedro pretvori v jedro drugega elementa. Pri tem razlikujemo med \u03b2<sup>+<\/sup>element z naslednjo najni\u017ejo vrednostjo in \u03b2<sup>-<\/sup>element z naslednjim najve\u010djim atomskim \u0161tevilom. Oba sta ionizirajo\u010de sevanje.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Sevanje gama<\/strong> (\u03b3) je elektromagnetno sevanje z valovno dol\u017eino le 0,005 nm (kar ustreza 59 958 491,6 THz(!)) in nastane po razpadu \u03b1 ali \u03b2 iz energije, ki se sprosti v procesu, znanem tudi kot prehod \u03b3. To ni razpad, saj \u0161tevilo nevtronov in protonov v jedru ostane nespremenjeno. Pri prehodu skozi telo (\u010dlove\u0161ko, \u017eivalsko, sadje itd.) elektroni, ki se sprostijo v procesu, in rentgenski \u017earki, ki pri tem nastanejo, razbijejo kemi\u010dne vezi ter med drugim povzro\u010dijo po\u0161kodbe celic in DNK.<br>Spletna stran <em>ute\u017eni faktor sevanja<\/em> je 1 in slu\u017ei kot referenca za druge vrste sevanja glede njihove \u0161kodljivosti za organizem.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Radon<\/strong> (Rn) je radioaktivni element, \u017elahtni plin, ki se naravno pojavlja povsod po svetu kot najstabilnej\u0161i izotop. <sup>222<\/sup>Rn z razpolovno dobo 3,8 dneva, ki nastane pri razpadu urana in radija. Razpadni produkt polonij (Po), ki oddaja delce \u03b1 in ima razpolovni \u010das 138 dni, je glavni vzrok nevarnosti za zdravje, zlasti izoptope <sup>210<\/sup>Po <sup>212<\/sup>Po, <sup>214<\/sup>Po, <sup>216<\/sup>Po, <sup>218<\/sup>Po. Biolo\u0161ka razpolovna doba v telesu je 50 dni.<br>Sevanje \u03b1 je navzven komajda \u0161kodljivo, saj se v globini prodiranja absorbira \u017ee v zgornji plasti ko\u017ee. Ker pa je radon topen v pitni vodi, gre za notranjo izpostavljenost, ki neposredno vpliva na celice in se lahko shranjuje v organih.<br>Ute\u017eni faktor sevanja je 20 in tako predstavlja dvajsetkrat ve\u010djo \u0161kodljivost kot izpostavljenost sevanju \u03b3 v isti \u010dasovni enoti.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"Radon_%E2%80%93_als_Heilmittel\"><\/span>Radon - kot zdravilo<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Potem ko je bil radon zgoraj opisan kot zdravju \u0161kodljiv, je tu \u0161e nasprotni vidik njegove uporabe kot zdravila.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u0160tevilna zdravili\u0161\u010da po svetu ponujajo zdravljenje z radonom, ki temelji na vdihavanju zraka, ki vsebuje radon, in pitju vode, ki vsebuje radon. Predvsem z <a href=\"https:\/\/pubmed.ncbi.nlm.nih.gov\/23864139\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">revmati\u010dne bolezni<\/a> dolgotrajno izbolj\u0161anje simptomov, pa tudi v primeru <a href=\"https:\/\/pubmed.ncbi.nlm.nih.gov\/29116046\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Vnetje zgornjih in spodnjih dihalnih poti<\/a>kot je prikazano v povezani \u0161tudiji.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Priporo\u010damo tudi knjigo <a href=\"https:\/\/www.verlagdrkovac.de\/978-3-8300-8183-8.htm?bb=1\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">RADIZ Radonski dokumentacijski in informacijski center Schlema e. V. (ur.)<\/a>ki jo je objavil Dr. Kova\u010d, v kateri je opisano tudi medicinsko ozadje u\u010dinkov radona na \u010dlove\u0161ko telo.<br><\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"Messgerate\"><\/span>Merilne naprave<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zgoraj omenjeni Geiger-M\u00fcllerjevi merilniki na splo\u0161no zaznavajo sevanje \u03b2 in \u03b3 v ni\u017ejem cenovnem segmentu. Cene merilnikov, ki zaznavajo sevanje \u03b1, se gibljejo nad pribli\u017eno 600 EUR.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Naprave za merjenje radona, vklju\u010dno s kalibracijo, lahko kupite za manj kot 200 evrov.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zadostne naprave za doma\u010dega uporabnika so na primer \u03b2- \/ \u03b3-meter <a href=\"https:\/\/www.amazon.de\/dp\/B071JWB7TJ?psc=1&amp;ref=ppx_yo2ov_dt_b_product_details\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">GMC500+<\/a> podjetja GQ in detektorja radona <a href=\"https:\/\/www.radonshop.com\/ftlab-radoneye-rd200-radon-gas-monitor-r222-messgeraet\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">RadonEye<\/a> s povezavo Bluetooth ju\u017enokorejskega proizvajalca FTLab, ki je na voljo tudi v razli\u010dici - \u017eal dvakrat dra\u017eji - s povezavo WLAN.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Obe napravi imata vgrajeno shranjevanje podatkov ter \u0161tevil\u010dni in grafi\u010dni prikaz serije meritev.<br>Zamenljivo LiIon baterijo mobilnega in stacionarnega Geigerjevega \u0161tevca je mogo\u010de polniti prek priklju\u010dka USB. Detektor radona potrebuje 12 V enosmernega toka, npr. priklju\u010den na banko napajanja prek pretvornika StepUp DCDC ali prek vti\u010dne napajalne enote ali 12 V priklju\u010dka vozila.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"Definition_Grenz-_Richt_und_Referenzwert\"><\/span>Opredelitev mejne, priporo\u010dene in referen\u010dne vrednosti<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pomen teh treh vrednosti se pogosto zamenjuje, zato je tu pravilna opredelitev:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>Mejna vrednost - ne sme biti prese\u017eena<\/li>\n\n\n\n<li>Vodilna vrednost - upo\u0161tevati jo je treba, da se zanesljivo izklju\u010di preseganje mejnih vrednosti<\/li>\n\n\n\n<li>Referen\u010dna vrednost - je komaj sprejemljiva koncentracija<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"Interpretation_der_Messwerte\"><\/span>Interpretacija izmerjenih vrednosti<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Naravno radioaktivno sevanje je med 0,03 ... 0,08 \u03bcSv\/h. Letna izpostavljenost sevanju se izra\u010duna kot (0,03 x 24 x 365) \/ 100 = 0,2628 mS\/a ... (0,08 x 24 x 365) \/ 100 = 0,7008 mS\/a.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Mejne vrednosti so zelo odprte za razlago. \u010ce pomislimo na nekdanje mejne vrednosti za rentgensko sevanje, danes veljajo veliko ni\u017eje vrednosti, saj je zdaj mogo\u010de dolo\u010diti, katero po\u0161kodbo povzro\u010di kateri odmerek.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Danes velja, da je pribli\u017eno 100 mS\/a nevarno za zdravje. Enkratni odmerek 1 S povzro\u010di radiacijsko bolezen, 5 S pa v 50% primerih povzro\u010di smrt v enem mesecu.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Izpostavljenost radonu se zelo razlikuje glede na prepustnost tal in nahajali\u0161\u010da urana ali radija, zato so koncentracije radona razli\u010dne in se priporo\u010dajo kot \"mejne vrednosti\".<br>V povpre\u010dju lahko re\u010demo, da je 100 Bq\/m<sup>3<\/sup> kot mejno vrednost za koncentracije v zaprtih prostorih, pa tudi 200 Bq\/m<sup>3<\/sup> v nekaterih dr\u017eavah \u0161e vedno veljajo za sprejemljive.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Radon je lahko topen v vodi, zato ga lahko zau\u017eijemo tudi s pitno vodo ali z vdihavanjem vodnih hlapov pri kuhanju ali prhanju. Vodovodi zmanj\u0161ujejo koncentracijo radona z dodajanjem vode z ni\u017ejo koncentracijo iz drugih virov ali s prezra\u010devanjem s kisikom, ki delno odstrani radon iz vode.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p><span class=\"span-reading-time rt-reading-time\" style=\"display: block;\"><span class=\"rt-label rt-prefix\">\u010cas branja<\/span> <span class=\"rt-time\"> 4<\/span> <span class=\"rt-label rt-postfix\">minute<\/span><\/span>Ionizirajo\u010de sevanje je za \u010dloveka neopazno, je brez vonja, okusa in nevidno. Nastane pri razpadu atomov radioaktivnih snovi, ki se pojavljajo povsod v naravi. Enote Vendar je ta razpad atomov mogo\u010de izmeriti. Antoine Henri Becquerel je leta 1903 skupaj z Marie in Pierrom Curiejem prejel Nobelovo nagrado za odkritje radioaktivnosti. Po tem, ko je...&nbsp;<a href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/03\/01\/ionisierende-strahlung\/\" rel=\"bookmark\">Preberi ve\u010d \"<span class=\"screen-reader-text\">ionizirajo\u010de sevanje<\/span><\/a><\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_lmt_disableupdate":"","_lmt_disable":"","neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"","neve_meta_content_width":0,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","footnotes":""},"categories":[1217],"tags":[1240,1230,1234,1229,1241,1253,1225,684,1239,1235,1242,1246,1245,1248,1249,1222,1252,1218,1226,1237,1236,1227,1221,1219,1244,1250,1251,1243,1247,103,1223,1231,1224,1232,1238,1220,1228],"class_list":["post-3553","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ionisierende-strahlung","tag-alpha-strahlung","tag-antoine-henri","tag-aequivalenz-dosis","tag-becquerel","tag-beta-strahlung","tag-bodendurchlaessigkeit","tag-curie","tag-dosis","tag-durchdringungsfaehigkeit","tag-effektiv-dosis","tag-gamma-srahlung","tag-geiger-mueller-zaehler","tag-geiger-zaehler","tag-gmc500","tag-gmc500-2","tag-grenzwert","tag-innenraum-konzentration","tag-ionisierende-strahlung","tag-marie","tag-organ","tag-organ-dosis","tag-pierre","tag-polonium","tag-radium","tag-radon","tag-radon-belastung","tag-radon-konzentration","tag-radon-strahlung","tag-radoneye","tag-referenzwert","tag-richtwert","tag-rolf-sivert","tag-sievert","tag-strahlenwichtungsfaktor","tag-strahlungsart","tag-uran","tag-walther-mueller"],"modified_by":"Achim Goerner","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/csiag.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3553","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/csiag.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/csiag.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/csiag.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/csiag.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3553"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/csiag.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3553\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/csiag.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3553"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/csiag.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3553"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/csiag.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3553"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}