{"id":4597,"date":"2023-06-15T18:26:49","date_gmt":"2023-06-15T18:26:49","guid":{"rendered":"https:\/\/csiag.eu\/?p=4597"},"modified":"2026-04-03T11:47:45","modified_gmt":"2026-04-03T11:47:45","slug":"prehranska-dopolnila-in-aditivi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/06\/15\/nahrungsergaenzungsmittel-und-zusatzstoffe\/","title":{"rendered":"Prehranska dopolnila in aditivi"},"content":{"rendered":"<div id=\"ez-toc-container\" class=\"ez-toc-v2_0_87_1 counter-hierarchy ez-toc-counter ez-toc-grey ez-toc-container-direction\">\n<div class=\"ez-toc-title-container\">\n<p class=\"ez-toc-title\" style=\"cursor:inherit\">Vsebina<\/p>\n<span class=\"ez-toc-title-toggle\"><\/span><\/div>\n<nav><ul class='ez-toc-list ez-toc-list-level-1' ><li class='ez-toc-page-1 ez-toc-heading-level-2'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-1\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/06\/15\/nahrungsergaenzungsmittel-und-zusatzstoffe\/#Zutaten_und_Zusatzstoffe\" >Sestavine in dodatki<\/a><ul class='ez-toc-list-level-3' ><li class='ez-toc-heading-level-3'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-2\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/06\/15\/nahrungsergaenzungsmittel-und-zusatzstoffe\/#Zutaten\" >Sestavine<\/a><\/li><li class='ez-toc-page-1 ez-toc-heading-level-3'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-3\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/06\/15\/nahrungsergaenzungsmittel-und-zusatzstoffe\/#Zusatzstoffe\" >Dodatki<\/a><\/li><\/ul><\/li><li class='ez-toc-page-1 ez-toc-heading-level-2'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-4\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/06\/15\/nahrungsergaenzungsmittel-und-zusatzstoffe\/#Der_Teufel_im_Detail\" >Hudi\u010d v podrobnostih<\/a><ul class='ez-toc-list-level-3' ><li class='ez-toc-heading-level-3'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-5\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/06\/15\/nahrungsergaenzungsmittel-und-zusatzstoffe\/#E101_Riboflavin\" >E101 (riboflavin)<\/a><\/li><li class='ez-toc-page-1 ez-toc-heading-level-3'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-6\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/06\/15\/nahrungsergaenzungsmittel-und-zusatzstoffe\/#E171_Titandioxid\" >E171 (titanov dioksid)<\/a><\/li><li class='ez-toc-page-1 ez-toc-heading-level-3'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-7\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/06\/15\/nahrungsergaenzungsmittel-und-zusatzstoffe\/#E200_Sorbinsaure_E201Natriumsorbat_E202_Kaliumsorbat_E203_Calciumsorbat\" >E200 (sorbinska kislina), E201 (natrijev sorbat), E202 (kalijev sorbat), E203 (kalcijev sorbat)<\/a><\/li><li class='ez-toc-page-1 ez-toc-heading-level-3'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-8\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/06\/15\/nahrungsergaenzungsmittel-und-zusatzstoffe\/#E_407_407a_Carrageen\" >E 407 \/ 407a (karagenan)<\/a><\/li><\/ul><\/li><li class='ez-toc-page-1 ez-toc-heading-level-2'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-9\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/06\/15\/nahrungsergaenzungsmittel-und-zusatzstoffe\/#E460_Mikrokristalline_Cellulose\" >E460 (mikrokristalna celuloza)<\/a><ul class='ez-toc-list-level-3' ><li class='ez-toc-heading-level-3'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-10\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/06\/15\/nahrungsergaenzungsmittel-und-zusatzstoffe\/#E551_Siliciumdioxid\" >E551 (silicijev dioksid)<\/a><\/li><li class='ez-toc-page-1 ez-toc-heading-level-3'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-11\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/06\/15\/nahrungsergaenzungsmittel-und-zusatzstoffe\/#E572_Magnesiumstearat\" >E572 (magnezijev stearat)<\/a><\/li><li class='ez-toc-page-1 ez-toc-heading-level-3'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-12\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/06\/15\/nahrungsergaenzungsmittel-und-zusatzstoffe\/#E952_Cyclamat\" >E952 (ciklamat)<\/a><\/li><li class='ez-toc-page-1 ez-toc-heading-level-3'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-13\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/06\/15\/nahrungsergaenzungsmittel-und-zusatzstoffe\/#E953_Isomalt\" >E953 (Izomalt)<\/a><\/li><li class='ez-toc-page-1 ez-toc-heading-level-3'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-14\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/06\/15\/nahrungsergaenzungsmittel-und-zusatzstoffe\/#E954_Natriumsaccharin\" >E954 (natrijev saharin)<\/a><\/li><li class='ez-toc-page-1 ez-toc-heading-level-3'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-15\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/06\/15\/nahrungsergaenzungsmittel-und-zusatzstoffe\/#E967_Xylit_Birkenzucker\" >E967 (ksilitol \/ brezov sladkor)<\/a><\/li><\/ul><\/li><li class='ez-toc-page-1 ez-toc-heading-level-2'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-16\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/06\/15\/nahrungsergaenzungsmittel-und-zusatzstoffe\/#E968_Erythrit_Erythritol\" >E968 (eritritol \/ eritritol)<\/a><ul class='ez-toc-list-level-3' ><li class='ez-toc-heading-level-3'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-17\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/06\/15\/nahrungsergaenzungsmittel-und-zusatzstoffe\/#E1400_Maltodextrin\" >E1400 (maltodekstrin)<\/a><\/li><\/ul><\/li><li class='ez-toc-page-1 ez-toc-heading-level-2'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-18\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/06\/15\/nahrungsergaenzungsmittel-und-zusatzstoffe\/#Bioverfugbarkeit\" >Biolo\u0161ka uporabnost<\/a><ul class='ez-toc-list-level-3' ><li class='ez-toc-heading-level-3'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-19\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/06\/15\/nahrungsergaenzungsmittel-und-zusatzstoffe\/#Der_Wirkstoff_Magnesium-Citrat\" >Aktivna sestavina: magnezijev citrat<\/a><\/li><\/ul><\/li><li class='ez-toc-page-1 ez-toc-heading-level-2'><a class=\"ez-toc-link ez-toc-heading-20\" href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/06\/15\/nahrungsergaenzungsmittel-und-zusatzstoffe\/#Fazit\" >Zaklju\u010dek<\/a><\/li><\/ul><\/nav><\/div>\n<span class=\"span-reading-time rt-reading-time\" style=\"display: block;\"><span class=\"rt-label rt-prefix\">\u010cas branja<\/span> <span class=\"rt-time\"> 7<\/span> <span class=\"rt-label rt-postfix\">minute<\/span><\/span>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Potro\u0161niki \u017eelijo, da prehranska dopolnila ne vsebujejo aditivov. Vendar industrija rada uporablja razli\u010dne dodatke, kot so barvila ali sladila, v svojo korist, da bi olaj\u0161ala proizvodnjo in optimizirala gospodarstvo.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V drogerijah, veleblagovnicah ali revijah lahko ob\u010dasno najdete reklamne letake z vre\u010dkami z vzorci, ki vsebujejo privla\u010dne reklamne slogane, kot je \"Podprite svoje mi\u0161ice\" z magnezijevim citratom kot aktivno sestavino.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u010ce pred jemanjem ne pogledate drobnega tiska, boste navdu\u0161eni nad ponujenimi koristmi in takoj zau\u017eili vsebino vre\u010dke, prepri\u010dani, da ste naredili nekaj dobrega za svoje telo.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"Zutaten_und_Zusatzstoffe\"><\/span>Sestavine in dodatki<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ali ni to ena in ista stvar?<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"Zutaten\"><\/span>Sestavine<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h3>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V skladu z nem\u0161ko \u017eivilsko zakonodajo so sestavine na pakiranih(!) \u017eivilih obvezne od 26. decembra 1983 - z nekaj izjemami - in vklju\u010dujejo posamezne sestavine v padajo\u010dem vrstnem redu po masi do 2 %, ki so bile \u017eivilu dodane med proizvodnim postopkom. Sestavine pod 2 % v Nem\u010diji niso obvezne za prijavo.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Podsestavina, ki je ni mogo\u010de prijaviti, je sestavina, ki ne opravlja funkcije (ali je ne opravlja ve\u010d). Primer: Karagenan se dodaja kot emulgator za me\u0161anje ma\u0161\u010dobe z vodo, npr. v smetani. Vendar pa je smetana (emulgirana s karagenanom) v kremni \u0161pina\u010di predelana in je ni treba navesti. Karagenan, uporabljen v smetani, je \u017ee opravil svojo funkcijo v smetani in ne (ali ne ve\u010d) v kremni \u0161pina\u010di.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ali: Konzervansov, ki jih vsebuje sadni pripravek v jogurtu, prav tako ni treba navesti, \u010de ohranjajo samo sadni pripravek, ne pa tudi jogurta.<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"Zusatzstoffe\"><\/span>Dodatki<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h3>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Aditivi so snovi, ki poenostavljajo proizvodne postopke in na \u017eelen na\u010din vplivajo na barvo, okus, konsistenco ali obstojnost. V EU je registriranih in odobrenih pribli\u017eno 320 aditivov pod tako imenovanimi E-\u0161tevilkami. Navedeni so v <a href=\"https:\/\/www.bvl.bund.de\/DE\/Arbeitsbereiche\/01_Lebensmittel\/03_Verbraucher\/05_Zusatzstoffe\/lm_zusatzst_node.html\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Aditivni razredi<\/a> razdeljeno.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"Der_Teufel_im_Detail\"><\/span>Hudi\u010d v podrobnostih<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Toda, kot se pogosto dogaja, se hudi\u010d skriva v podrobnostih: seznam sestavin vsebuje celo vrsto snovi, ki so vse prej kot koristne in koristne za zdravje. V zgornjem primeru je E953 (<em>Izomalt<\/em>), E1400 (<em>Maltodekstrin<\/em>), E952 (<em>Ciklamat<\/em>), E954 (<em>Natrijev saharin<\/em>), vsa umetna sladila in E101 (<em>Riboflavin<\/em>) kot barvilo. Uporabljajo pa se tudi druge oblikovne snovi, kot je E202 (<em>Kalijev sorbat<\/em>) povzro\u010dajo neprijetna dra\u017eenja ko\u017ee.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><\/h2>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><\/h2>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><\/h2>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><\/h2>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"E101_Riboflavin\"><\/span>E101 (riboflavin)<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h3>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Riboflavin, znan tudi kot <em>Laktoflavin<\/em> znan kot vitamin B, se v nasprotju z naravno prisotnim vitaminom B proizvaja umetno, tudi z genskim in\u017eeniringom.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Morebitna prisotnost aluminija v umetno proizvedenih barvilih za \u017eivila je zaskrbljujo\u010da, saj lahko s spreminjanjem naravnega mikrobioma (\u010drevesnih bakterij) moti delovanje \u010drevesja in tako oslabi imunski sistem. Prav tako lahko spodbuja razvoj demence in poslab\u0161a plodnost, saj vpliva na \u017eenske spolne hormone (tako imenovani kovinski estrogen).<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"E171_Titandioxid\"><\/span>E171 (titanov dioksid)<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h3>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Uporablja se kot umetni aditiv pod&nbsp;<em>E171<\/em>&nbsp;ali&nbsp;<em>CI 77891<\/em>ali&nbsp;<em>PW6<\/em>&nbsp;kot - beli - barvni pigment).<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V \u0161tudiji, objavljeni v reviji Nature leta 2017, so raziskovalci s francoske&nbsp;<em>Nacionalni in\u0161titut za kmetijske raziskave<\/em>&nbsp;(INRA) so poro\u010dali, da so podgane 100 dni dobivale pitno vodo, obogateno s titanovim dioksidom. Odmerek je ustrezal odmerku, ki ga ljudje vsak dan zau\u017eijemo s hrano ali kozmetiko. Rezultati \u0161tudije so pokazali, da se sprva razvijejo benigni tumorji, ki se na koncu razvijejo v maligne tumorje.<br>Avtorji omenjajo, da rezultatov \u0161tudije ni mogo\u010de nujno prenesti na ljudi.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ker je velikost delcev titanovega dioksida lahko manj\u0161a od 100 nm, je titanov dioksid prepusten tudi za krvno-mo\u017egansko pregrado. Povzro\u010da oksidativni stres celic, spro\u017ea vnetne reakcije (kron. Plju\u010dne bolezni&nbsp;<a href=\"https:\/\/www.pnas.org\/doi\/10.1073\/pnas.1008155107\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Vir:<\/a>&nbsp;z dne 25. oktobra 2010) in lahko tudi po\u0161koduje genski material.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Nem\u0161ki Bundestag (znanstvene slu\u017ebe) je na slednje odgovoril pod ref.&nbsp;<a href=\"https:\/\/www.bundestag.de\/resource\/blob\/557696\/9acba3e4bf8752b1507fae62ae6f2c5f\/wd-9---021-18-pdf-data.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">WD 9 - 3000 - 021\/18<\/a>&nbsp;navaja: \"Ker bi majhno \u0161tevilo \u0161tudij nakazovalo mo\u017ene negativne u\u010dinke na reproduktivni sistem, EFSA priporo\u010da, da se izvedejo nadaljnje \u0161tudije, da se zapolnijo obstoje\u010de vrzeli v podatkih o mo\u017enih u\u010dinkih na reproduktivni sistem.\"<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V&nbsp;<a href=\"https:\/\/www.sciencedirect.com\/science\/article\/abs\/pii\/S0278691520307043?via%3Dihub\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">\u0160tudija<\/a>&nbsp;od decembra 2020 so bili \u017eivilski aditivi (barvila E171, E172, E174, E175 in sredstvo proti sprijemanju E551) raziskani v nano velikosti in dokazano je bilo povzro\u010danje gastro, jetrne in nevrotoksi\u010dnosti.<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"E200_Sorbinsaure_E201Natriumsorbat_E202_Kaliumsorbat_E203_Calciumsorbat\"><\/span>E200 (sorbinska kislina), E201 (natrijev sorbat), E202 (kalijev sorbat), E203 (kalcijev sorbat)<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h3>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Sorbinska kislina, natrijev, kalijev in kalcijev sorbat se proizvajajo sinteti\u010dno in se uporabljajo kot konzervansi. Kalijev sorbat je naravno prisoten v nezrelih sade\u017eih jerebike, medtem ko je sorbinska kislina obi\u010dajno prisotna v m\u0161icah, jagodah jerebike in vinu.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Uporabljajo se kot konzervansi v zdravilih, namazih, datljih, ledenem \u010daju, ke\u010dapu, kozmeti\u010dnih izdelkih, marmeladi, majonezi, olivah, remouladi, sokovih, sirupu, sojini omaki, tobaku in vinu.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Obi\u010dajno se kalijev sorbat presnavlja kot ma\u0161\u010dobna kislina. Ker pa se <a href=\"https:\/\/pubmed.ncbi.nlm.nih.gov\/20036729\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">\u0160tudija<\/a> Sevcan Mamur e.a. iz leta 2009, da ima kalijev sorbat genotoksi\u010den u\u010dinek na limfocite in povzro\u010da zmanj\u0161anje bakterijske raznolikosti \u010drevesne flore v poskusih na \u017eivalih. V redkih primerih je bila opa\u017eena tudi preob\u010dutljivost, kot je pojav koprivnice. Karcinogeni u\u010dinki so bili dokazani in vitro pri velikih odmerkih.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Uporaba kemijsko sorodnega E201 (natrijevega sorbata) je v EU prepovedana od leta 1998, saj je bilo dokazano, da lahko povzro\u010di genetske po\u0161kodbe.<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"E_407_407a_Carrageen\"><\/span>E 407 \/ 407a (karagenan)<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h3>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Karagenan se uporablja kot \u017eelirno sredstvo\/ sredstvo za zgo\u0161\u010devanje, npr. v smetani, da se prepre\u010di lo\u010devanje smetane. Najdemo ga v skoraj 17 000 \u017eivilih (E 407a v pribli\u017eno 80), celo v izdelkih, namenjenih dojen\u010dkom.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Karagenan, aditiv, ki se proizvaja iz rde\u010dih alg (Furcellariaceae, Gigartinaceae, Hypneaceae, Solieriaceae) ali alg Eucheuma (E 407a - Eucheuma cottonii in spinosum), je z zdravstvenega vidika zelo sporen.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">EFSA odsvetuje u\u017eivanje karagenana pri dojen\u010dkih do 3. meseca starosti in zahteva, da se pojasnijo \"vnetne \u010drevesne bolezni pri ljudeh\" ter sum na pove\u010dano tveganje za razvoj sladkorne bolezni.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Karagenan je na voljo v razli\u010dnih razli\u010dicah (npr. \u03ba-(kappa-)karagenan, \u03b9-(iota-)karagenan in \u03bb-(lambda-)karagenan), ki imajo lahko razli\u010dne u\u010dinke, vklju\u010dno s kancerogenimi u\u010dinki (zlasti tisti z manj\u0161o molekulsko maso).<br>Na splo\u0161no so dovoljene samo razli\u010dice z ve\u010djo molekulsko maso, ki pa lahko vsebujejo do 5 % razli\u010dic z manj\u0161o molekulsko maso.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Te\u017eavo \u0161e poslab\u0161a prebava, saj lahko ne\u0161kodljive razli\u010dice spremeni v \u0161kodljive.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Splo\u0161ne informacije o tej temi so na voljo v&nbsp;<a href=\"https:\/\/www.researchgate.net\/publication\/280020831_Carrageenan_A_review\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">\u0160tudija<\/a>&nbsp;od aprila 2013 dalje je povzeta precej iz\u010drpno.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V tej \u0161tudiji je analiziran razvoj kroni\u010dnih vnetnih \u010drevesnih bolezni, kot sta Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis, ki jih povzro\u010da karagenan v povezavi s karboksimetilcelulozo (CMC).&nbsp;<a href=\"https:\/\/www.frontiersin.org\/articles\/10.3389\/fped.2017.00096\/full\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">\u0160tudija<\/a>&nbsp;obdelano. Na spletni strani .&nbsp;<a href=\"https:\/\/www.mdpi.com\/2072-6643\/13\/10\/3402\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">\u0160tudija<\/a>&nbsp;osvetljuje tudi spro\u017eanje alergij v tem kontekstu.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"E460_Mikrokristalline_Cellulose\"><\/span>E460 (mikrokristalna celuloza)<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Mikrokristalna celuloza (MCC) se v industriji uporablja kot polnilo. Celulozo so odkrili&nbsp;<em>Anselme Payen<\/em>, francoskega kemika, iz leta 1838.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><em>Dr. J. Seidemann<\/em>&nbsp;leta 1976 opozoril na to snov, ki naj bi se v telesu ne presnavljala in se zato izlo\u010dala nespremenjena, ker se \"persorbira\" (absorpcija zelo drobnih netopnih delcev prek \u010drevesnega epitela).<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Razlika je v \"mikrokristalnem\". Obi\u010dajna celuloza je namre\u010d neprebavljiva in se tudi izlo\u010da nespremenjena in v enaki koli\u010dini, kot je bila dobavljena. Mikrokristalna celuloza pa je v nanometrskem obmo\u010dju, zato lahko prehaja skozi \u010drevesno sluznico in krvno-mo\u017egansko pregrado. Ker teh delcev organizem ne more presnoviti, je treba sprva domnevati, da ostanejo v organizmu.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Medtem je EFSA omejena na svetovanje o tem, ali je MCC \"zmerno\" ali \"skoraj\" topen v raztopini natrijevega hidroksida, kot so&nbsp;<a href=\"https:\/\/www.efsa.europa.eu\/en\/efsajournal\/pub\/4699\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">tukaj<\/a>&nbsp;si lahko preberete tukaj.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Vsaj v hrani za dojen\u010dke in majhne otroke bi bilo treba prepovedati uporabo MCC.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V tem primeru so opazili reverzibilno vnetje, ki je prizadelo celi\u010dno tkivo plju\u010d in ga je povzro\u010dil MCC.&nbsp;<a href=\"https:\/\/www.sciencedirect.com\/science\/article\/abs\/pii\/S1569904808002206\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">\u0160tudija<\/a>&nbsp;opisano.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V tej \u0161tudiji so se pokazali pozitivni u\u010dinki MCC pri zdravljenju alkalnega gastritisa pri refluksu \u017eol\u010da.&nbsp;<a href=\"https:\/\/europepmc.org\/article\/med\/9412131\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">\u0160tudija<\/a>&nbsp;dokazano.<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"E551_Siliciumdioxid\"><\/span>E551 (silicijev dioksid)<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h3>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Silicijev dioksid se uporablja kot sredstvo za spro\u0161\u010danje ali sredstvo proti sprijemanju v \u017eivilski industriji ter v prehranskih dopolnilih (prehranskih dodatkih) za prepre\u010devanje zlepljanja.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Silicijev dioksid naj bi povzro\u010dal \u010drevesna vnetja, saj v \u010drevesju spro\u0161\u010da vnetno reaktivne procese. \u010ceprav je raziskovalna skupina pod vodstvom Hanspetra N\u00e4gelija z Univerze v Z\u00fcrichu to dokazala le v laboratorijskih testih na dendriti\u010dnih celicah mi\u0161i, \u0161tudije o teh u\u010dinkih na ljudeh \u0161e niso zaklju\u010dene.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Poleg tega silicijevega dioksida telo ne more presnoviti in se shranjuje v organih. Med drugim povzro\u010da vnetja, povzro\u010da motnje v celi\u010dni presnovi in vodi v prezgodnje staranje celic.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Razgla\u0161eno ne\u0161kodljivost silicijevega dioksida bi bilo treba ponovno oceniti, pravi\u00a0<em>Hanspeter N\u00e4geli<\/em>\u00a0z In\u0161tituta za veterinarsko farmakologijo in toksikologijo Univerze v Z\u00fcrichu v zaklju\u010dni bro\u0161uri nacionalnega raziskovalnega programa NRP 64\u00a0<a href=\"https:\/\/www.snf.ch\/media\/de\/WZHgU3CXDj9IKQqK\/Schlussbroschuere_NFP64_D.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">\"Prilo\u017enosti in tveganja nanomaterialov\"<\/a>.<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"E572_Magnesiumstearat\"><\/span>E572 (magnezijev stearat)<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h3>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Magnezijev stearat je sol stearinske kisline, sestavljena iz 96 % stearinske kisline in 4 % magnezija. Uporablja se kot superplastifikator\/uporavnalno sredstvo. Magnezijev stearat se ne pojavlja v naravi.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u0160kodljivi ne\u017eeleni u\u010dinki naj bi vklju\u010devali oslabitev imunskega sistema ter slab\u0161o absorpcijo \u017eivljenjsko pomembnih snovi in hranil na splo\u0161no. Alergijski u\u010dinek je bil dokazan pri&nbsp;<a href=\"https:\/\/pubmed.ncbi.nlm.nih.gov\/23241129\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">tukaj<\/a>&nbsp;zgoraj opisani primer.<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"E952_Cyclamat\"><\/span>E952 (ciklamat)<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h3>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ciklamat je prav tako umetno proizvedena snov, ki se ne presnavlja, temve\u010d se izlo\u010da nespremenjena prek ledvic. Posledica tega je onesna\u017eenje pitne vode. Poskusi so pokazali, da mi\u0161i po zau\u017eitju ciklamata v pitni vodi pridobijo na telesni te\u017ei.<br>Kljub temu so poskusi na \u017eivalih pokazali spremembe v sestavi bakterij v \u010drevesju. Ciklamat je v nekaterih dr\u017eavah prepovedan zaradi domnevnih rakotvornih u\u010dinkov.<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"E953_Isomalt\"><\/span>E953 (Izomalt)<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h3>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Izomalt je izdelan iz gospodinjskega sladkorja, uvr\u0161\u010den je med oblikovana sladila in se lahko uporablja v \u017eivilski industriji brez omejitev najve\u010djih koli\u010din. Ker sam ne more dose\u010di zadostne stopnje sladkosti, se uporablja v kombinaciji z drugimi umetnimi sladili.<br>Ker lahko izomalt v velikih koli\u010dinah povzro\u010di drisko, mora biti \u017eivilo ozna\u010deno z besedami \"Lahko ima odvajalni u\u010dinek, \u010de se zau\u017eije v prevelikih koli\u010dinah\".<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"E954_Natriumsaccharin\"><\/span>E954 (natrijev saharin)<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h3>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Vsebnost natrijevega saharina je v bistvu enaka kot zgoraj. Mejna vrednost za uporabo v \u017eivilih je med 80 mg in 3 g na kilogram. Pojav koprivnice je zdravstveno nevaren. Saharin in acesulfam K sta bila prav tako razvr\u0161\u010dena kot spro\u017eilca po\u0161kodb DNK. Genotoksi\u010dnost je ve\u010dja kot pri aspartamu.<br>V zvezi z onesna\u017eevanjem odpadnih voda je treba opozoriti, da \u0161e nobena \u010distilna naprava ni sposobna odstraniti tega umetnega sladila.<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"E967_Xylit_Birkenzucker\"><\/span>E967 (ksilitol \/ brezov sladkor)<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h3>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Brezov sladkor, znan pod razli\u010dnimi imeni, kot so ksilitol, ksilitol, pentanpentol (<em>2R,3r,4S)-Pentan-1,2,3,4,5-pentol<\/em> \/ <em>ksilo-1,2,3,4,5-pentanpentol<\/em>), ki slu\u017ei kot nadomestek za sladkor in se ne uvr\u0161\u010da med ogljikove hidrate, kot je sladkor, temve\u010d med sladkorne alkohole.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ozna\u010diti ga je treba v \u017eivilih z vsebnostjo ve\u010d kot 10 % (odvajalni u\u010dinek, \u010de ga zau\u017eijete preve\u010d), saj lahko povzro\u010di napenjanje in drisko.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Poleg tega je tako kot pri sorbitu, podobnem sladkornem alkoholu, dejstvo, da jih fermentirajo \u010drevesne bakterije, kar po eni strani povzro\u010da zgoraj omenjene ne\u017eelene u\u010dinke, po drugi pa tudi morebitno preob\u010dutljivost.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Nedavne \u0161tudije v Nem\u010diji in tujini ka\u017eejo na pove\u010danje \u0161tevila primerov tromboze in infarkta pri 60 % (glejte tudi E968), kot je \u0161tudija iz 07.2024 <a href=\"https:\/\/pubmed.ncbi.nlm.nih.gov\/38842092\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Ksilitol je protromboti\u010den in povezan s kardiovaskularnim tveganjem<\/a>.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"E968_Erythrit_Erythritol\"><\/span>E968 (eritritol \/ eritritol)<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Eritritol je tako kot <em>Ksilitol, sorbitol, manitol<\/em> je sladkorni alkohol, zato ga je treba glede tveganj in ne\u017eelenih u\u010dinkov obravnavati enako.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u0160tudije ka\u017eejo enako te\u017eavo v zvezi z u\u010dinki na zdravje. Na primer, ameri\u0161ka \u0161tudija z dne 02.2023 <a href=\"https:\/\/www.nature.com\/articles\/s41591-023-02223-9\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Umetno sladilo eritritol in tveganje za sr\u010dno-\u017eilni dogodek<\/a>.<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"E1400_Maltodextrin\"><\/span>E1400 (maltodekstrin)<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h3>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Maltodekstrin je umetno proizvedena snov in lahko tako kot sladkor povzro\u010da zobno gnilobo. Poleg tega je glikemi\u010dni indeks 120 veliko vi\u0161ji od glikemi\u010dnega indeksa 70 za doma\u010di sladkor. Prav tako lahko povzro\u010di pove\u010dano tveganje za sladkorno bolezen, bolezni srca in o\u017eilja ter celo prezgodnjo smrt. Maltodekstrin lahko skupaj s sladilom sukralozo (E955) spodbuja debelost. \u0160tudije na \u017eivalih so pokazale kroni\u010dno vnetje \u010drevesja, kot sta Crohnova bolezen ali ulcerozni kolitis.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ena od razli\u010dic je <em>Odpornost na prebavo<\/em> Maltodekstrin, ki se ne absorbira v telesu.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"Bioverfugbarkeit\"><\/span>Biolo\u0161ka uporabnost<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Vsem se nam je \u017ee zgodilo: sedite pred zaprtim paketom sira ali klobase in paketa nikakor ne morete odpreti!<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Podobno usodo do\u017eivlja organizem tudi pri razli\u010dnih prehranskih dopolnilih. Vzemite jih, vendar jih telo lahko le delno absorbira in predela.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zato je pomembno, da se jemljejo le tisti pripravki snovi, ki so telesu v celoti in hitro na voljo za uporabo, tj. biolo\u0161ka razpolo\u017eljivost se nana\u0161a na obseg in hitrost, s katero je u\u010dinkovina na voljo v krvnem obtoku.<\/p>\n\n\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"Der_Wirkstoff_Magnesium-Citrat\"><\/span>Aktivna sestavina: magnezijev citrat<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h3>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zdaj je na voljo oblika magnezija, in sicer magnezijev citrat.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V magnezijevih pripravkih se ve\u010dinoma uporabljajo naslednje spojine:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>Magnezijev sulfat<\/li>\n\n\n\n<li>Magnezijev oksid<\/li>\n\n\n\n<li>Magnezijev tavrat<\/li>\n\n\n\n<li>Magnezijev citrat<\/li>\n\n\n\n<li>Magnezijev malat<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u010ce si prizadevamo <a href=\"https:\/\/pubmed.ncbi.nlm.nih.gov\/29679349\/\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">\u0160tudije<\/a> Glede biolo\u0161ke razpolo\u017eljivosti magnezija je bilo ugotovljeno, da imata magnezijev citrat in magnezijev oksid najslab\u0161o biolo\u0161ko razpolo\u017eljivost, medtem ko magnezijev malat zagotavlja najve\u010djo razpolo\u017eljivost.<\/p>\n\n\n\n<h2 class=\"wp-block-heading\"><span class=\"ez-toc-section\" id=\"Fazit\"><\/span>Zaklju\u010dek<span class=\"ez-toc-section-end\"><\/span><\/h2>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Predvsem aditivi za \u017eivila in prehranska dopolnila so za proizvajalce gospodarsko zanimiva prilo\u017enost za pove\u010danje prodaje. V povezavi z u\u010dinkovitim tr\u017eenjem jo je mogo\u010de znatno pove\u010dati.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kdor verjame nepreverjenim ogla\u0161evalskim trditvam, bo hitro izpolnil \u017eelje podjetja, vendar bo le redko prispeval k lastnemu zdravju.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zato je priporo\u010dljivo, da si podrobneje ogledate podro\u010dje prehranskih dopolnil in uporabljate le izdelke, ki so dejansko brez aditivov in sestavin, ki niso \u0161kodljivi za zdravje in so - v primeru prehranskih dopolnil - visoko biolo\u0161ko dostopni.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p><span class=\"span-reading-time rt-reading-time\" style=\"display: block;\"><span class=\"rt-label rt-prefix\">\u010cas branja<\/span> <span class=\"rt-time\"> 7<\/span> <span class=\"rt-label rt-postfix\">minute<\/span><\/span>Potro\u0161niki \u017eelijo, da prehranska dopolnila ne vsebujejo aditivov. Vendar pa industrija rada izkori\u0161\u010da lastnosti razli\u010dnih aditivov, kot so barvila ali sladila, ki olaj\u0161ujejo proizvodnjo in ekonomsko optimizirajo, v svojo korist. V lekarnah, veleblagovnicah ali revijah lahko tu in tam najdete reklamne letake z vre\u010dkami z vzorci, s privla\u010dnimi reklamnimi slogani, kot je \"Podprite svoje mi\u0161ice\" z magnezijevim citratom ...&nbsp;<a href=\"https:\/\/csiag.eu\/sl\/blog\/2023\/06\/15\/nahrungsergaenzungsmittel-und-zusatzstoffe\/\" rel=\"bookmark\">Preberi ve\u010d \"<span class=\"screen-reader-text\">Prehranska dopolnila in aditivi<\/span><\/a><\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_lmt_disableupdate":"no","_lmt_disable":"","neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"","neve_meta_content_width":0,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","footnotes":""},"categories":[354,1641],"tags":[1645,1488,1510,1479,1644,1730,1495,1560,1500,1486,1569,1649,1503,1504,1581,1646,1103,1652,1655,1492,1760,1759,1561,1562,1499,1573,1506,1654,1656,1653,1767,1489,1766,1566,1567,1497,1575,1577,1571,1570,1481,1485,1647,1578,1659,1476,1478,1660,1579,1565,1657,1762,1563,1650,1764,1484,1648,1564,1475,1474,1496,1661,1731,1733,1505,1734,1732,1658,1483,1498,1568,1472,1509,1643,1761,214,1490,1763,1494,1502,1642,1574,1501,1572,1580,1507,1491,1482,1487,1508,1765,1651,1480,1493,1477],"class_list":["post-4597","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-medizin-gesundheit","category-nahrungsergaenzungsmittel","tag-acesulfam-k","tag-adi","tag-allergen","tag-analysemethode","tag-aspartam","tag-bioverfuegbarkeit","tag-blut-hirn-schranke","tag-carrageen","tag-cellulose","tag-chronisch","tag-colitis-ulcerosa","tag-cyclamat","tag-darmepithel","tag-darmschleimhaut","tag-diabetes","tag-dna-schaeden","tag-durchfall","tag-e101","tag-e1400","tag-e171","tag-e201","tag-e202","tag-e407","tag-e407a","tag-e460","tag-e551","tag-e572","tag-e952","tag-e953","tag-e954","tag-eberesche","tag-efsa","tag-erbgutschaeden","tag-eucheuma-cottonii","tag-eucheuma-spinosum","tag-fortpflanzungssystem","tag-fuellstoff","tag-furcellariaceae","tag-gallenreflux","tag-gastritis","tag-gebrauchszweck","tag-genotoxisch","tag-genotoxizitaet","tag-gigartinaceae","tag-gykaemisch","tag-herstellerangaben","tag-herstellungsverfahren","tag-herz-kreislauf-erkrankungen","tag-hypneaceae","tag-iota-carrageen","tag-isomalt","tag-kaliumsorbat","tag-kappa-carrageen","tag-karzinogen","tag-konservierungsmittel","tag-krebserregend","tag-lactoflavin","tag-lambdacarrageen","tag-lebensmittel-zusatzstoffe","tag-lebensmittelzusatzstoffe","tag-lungenerkrankung","tag-magnesium-citrat","tag-magnesiummalat","tag-magnesiumoxir","tag-magnesiumstearat","tag-magnesiumsulfat","tag-magnesiumtaurat","tag-maltodextrin","tag-metabolismus","tag-mikrokristalline-cellulose","tag-morbus-crohn","tag-nahrungsergaenzungsmittel","tag-natriumhydroxidloesung","tag-natriumsaccharin","tag-natriumsorbat","tag-nebenwirkungen","tag-nem","tag-nesselsucht","tag-oxidativ","tag-persorbieren","tag-riboflavin","tag-rieselhilfe","tag-seidemann","tag-siliciumdioxid","tag-solieriaceae","tag-stearinsaeure","tag-titandioxid","tag-toxikologie","tag-toxisch","tag-trennmittel","tag-urticaria","tag-urtikaria","tag-verwendung","tag-zellstress","tag-zusammensetzung"],"modified_by":"Achim Goerner","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/csiag.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4597","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/csiag.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/csiag.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/csiag.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/csiag.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4597"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/csiag.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4597\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/csiag.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4597"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/csiag.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4597"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/csiag.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4597"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}